Kategorija: jezikolumna – Marko

Pač je po mojih izkušnjah daleč najpogostejša beseda v prvem stavku študentskega odgovora na ustnem izpitu, če že ni kar najpogostejša prva beseda v odgovoru. »Kdaj je slovenščina prvič postala predmet na višješolskem študiju?« »Pač, to je bilo na začetku 19. stoletja v Gradcu…« Študentje in študentke najbrž tako nehote…

Jezik ni živ organizem. Jezik je del organizma. Jezik je mišica. Dobesedno. No, ne le ena, jezik je mišičast organ z več mišicami – in več vlogami. Človekov jezik sodeluje pri vnosu hrane, omogoča okušanje in sodeluje pri oblikovanju glasov in govornem sporazumevanju. Pri tem zadnjem je tako odločilen, da…

Ne bom vas vprašal, kolikokrat na teden se tuširate. Ali kolikokrat si privoščite kopel v banji. To so preveč intimna vprašanja, jezikolumna pa se itak ne ukvarja z vprašanji osebne higiene. Razen če ne štejemo k osebni higieni tudi jezikovnih zadev in navad. Neko priročniško delovno gradivo za obravnavo osebne…

Matija Majar Ziljski, eden od avtorjev narodnega programa Zedinjena Slovenija, je leta 1848 širši (neuki) javnosti v časopisu utemeljeval in pojasnjeval drugo programsko zahtevo, »da ima Slovénski jezik v tem Slovenskem Kraljestvu popolnama tiste pravice, ktere ima némški jezik v némških, in laški v laških deželah; da tedaj Slovénski jezik…

Kako pozdravite, ko si dopisujete? Analogni domorodci in domorodke, torej tisti, ki smo se dopisovanja učili v preteklem stoletju na nerodnih dopisnicah iz šole v naravi, si pošiljali počitniške razglednice, se z dolgimi pismi dopisovali med služenjem vojaškega roka, smo se sicer prehodu v digitalno pisanje nekako privadili, a zdi…

Kdo vas je učil slovenščino v šoli, slavistke ali slovenisti? Kdo uči slovenščino vaše otroke? Kdo vas uči slovenščino, v naši jezikolumni nima smisla spraševati, saj šolska populacija časopisov ne bere. Šolarji in šolarke itak uporabljajo slengovska poimenovanja in učiteljico slovenščine – vsaj v deželi Kranjski – ponavadi kličejo slôvarca….

‘Kaj pisati za národ je imenitna reč. Izobražen pisavec je naj žlahtnejši cvet v narodu. Kar on pisaje govorí, se sliši dalje, kakor naj močnejši grom, njegove besede se razlegajo povsod, kjer koli se njegov jezik govorí. Njegove žlahtne pisma še neprenehoma govoré, kadar njegove kosti že davno pod černo…

Ministrstvo za kulturo je prvega decembra objavilo Javni razpis za izbiro ponudnikov za izvedbo projektov na podlagi nacionalnega programa za jezikovno politiko v letih 2024–2025. Denarja na razpolago je precej manj, kot ga je bilo za prejšnje dvoletje; slovenski nacionalni program za jezikovno politiko (tretji zapored velja od 2021 do…

Pridevniki s predponskim obrazilom pre- (torej s tem, kar jim lahko pritaknemo na začetku) lahko pomenijo dvoje: da je lastnost, ki jo označujejo, zelo izrazita (t. i. pridvignjena ali elativna stopnja) ali da je tega, kar pridevniki označujejo, preveč. Če je nekaj prečudovito, je torej čisto zares zelo čudovito. Če…

Znanje tujih jezikov v naših koncih že dolgo časa velja za nesporno vrednoto. Čim več, čim bolje, tem bolje. Pa temeljito znanje svojega, seveda. Ob vsaki priložnosti slavljenja lastnega jezika, naj si bo to Prešernov dan, dan reformacije ali mednarodni dan maternih jezikov 21. februar, jezikoslavci in jezikoslavke na proslavah…