V tem tednu nas čaka kar nekaj zanimivih dogodkov, povezanih s slovenščino. Začelo se bo v sredo s Toporišičevim simpozijem na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in nadaljevalo v četrtek s simpozijem Na poti do nove slovenske slovnice, ki ga organizira Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Obe ustanovi se trenutno zaradi spora o novem pravopisu sicer ne marata preveč, o čemer sem pisal v eni od kolumn. Vzporedno bo na Institutu Jožef Stefan potekala še Slovenska konferenca o umetni inteligenci. Teden se bo potem zaključil s famoznimi štirimi referendumi, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Zakaj to omenjam?
Kolikor že so predlagane spremembe zakona o RTV Slovenija z različnih vidikov lahko sporne, mi je všeč eden od navedenih razlogov: večja transparentnost upravljanja in dostopnost arhivskega gradiva. Namreč, novi predlog določa, da je evidenca arhivskega gradiva, nastalega v okviru javne službe RTV Slovenija, javno in neposredno dostopna uporabnikom za nekomercialne in komercialne namene. Kot pravijo, je namen določbe »povečati transparentnost, olajšati dostop do informacij o arhivskem gradivu ter spodbuditi njegovo uporabo za raziskovalne, izobraževalne, kulturne in gospodarske namene«.
Kot sem opisal v eni od lanskoletnih kolumn, smo pri zbiranju gradiv za gradnjo odprtega velikega jezikovnega modela za slovenščino GaMS (ki ga, mimogrede, lahko preizkusite na spletni strani povejmo.si) imeli precej težav. Ena od izrazitejših je bila tudi RTV Slovenija. Dogovarjanje je trajalo in trajalo, na koncu pa se vse skupaj ustavilo in do konca projekta nismo neposredno z nacionalne radiotelevizije dobili nobenega gradiva. Kot glavna ovira je bila takrat omenjena finančna kompenzacija za dostop do arhiva. A pomislite: slovenska javna raziskovalna ustanova z evropskimi in nacionalnimi finančnimi sredstvi izdeluje odprto dostopen jezikovni model za slovenski jezik, ki ga zdaj po koncu projekta lahko uporabljajo vsi, od raziskovalcev do javne uprave in podjetij. V času dogovarjanja je bilo udeležencem jasno, da bo večja količina slovenskega gradiva prinesla tudi večjo kvaliteto modela in da projekt predstavlja dokaj enkratno priložnost, če kasneje financiranja ne bo več. Kar se je zdaj tudi zgodilo. Javna radiotelevizija pa je takrat dostop do svojega gradiva pogojevala s plačilom. Zamujena priložnost za javno dobro.
Verjetno zdaj že vsi razumemo, da do informacij na spletu ne bomo več prihajali preko spletnih iskalnikov, temveč bodo za to skrbeli klepetalniki, podprti z umetno inteligenco in podatki. Od slovenske javne uprave, vključno z vlado in občinami, raznimi javnimi in državnimi zavodi in vsemi vmesnimi strukturami, vključno z RTV Slovenija, bomo pričakovali, da se z nami pogovarjajo v čim bolj razumljivi slovenščini, a da nam ob tem postrežejo s pravimi informacijami. Kot primer: konec septembra je ameriška vlada objavila spletno stran america.gov, na kateri je preko klepetalnika mogoče urejati marsikaj – predvsem pa mogoče marsikaj izvedeti na konverzacijski način, ki smo ga zdaj že navajeni. Ameriška vlada trdi, da informacije v klepetalniku prihajajo z 29.000 spletnih strani.
Za štos sem se spustil v pogovor o enem od vprašanj, ki ga sugerira ameriški portal: »pravkar sem se poročil(a) – kako spremenim svoj priimek?« Portal lepo našteje, kaj vse je v tem primeru treba narediti in navede povezave do obrazcev in nadaljnjih informacij. Razloži tudi, kakšne so razlike po ameriških zveznih državah in na koncu sugerira možna vprašanja in dileme. Zadeva izgleda zelo uporabno. Ko sem šel preverjat, kaj dobim kot odgovor na spletni strani gov.si, če vprašam podobno vprašanje, sem dobil precej povezav na dokumente o prisilnih porokah romskih deklic, poleg tega iskalnik navaja dokumente z raznih slovenskih predstavništev v tujini, iz neznanega razloga pa mi ponudi tudi obrazec za izplačevanje odškodnin »škode po divjadi«.
O spreminjanju priimka sem vprašal tudi našega GaMSa, ki je v resnici podal kar simpatičen odgovor, sicer malce predolg. Kar mu manjka, je preverljivost informacij. Poleg tega je očitno amerikanofil, kar niti ni čudno, saj je GaMSova osnova Googlov model Gemma. Glede poporočnih priimkovnih možnosti je tako napisal, da je svojemu priimku mogoče dodati priimek partnerja (npr. »Janez Novak« postane »Janez Novak-Smith«) ali uporabiti kombinacijo priimkov (npr. »Janez Smith-Novak«). Sicer vsa čast za razbijanje spolnih stereotipov, a vseeno ni ravno zgled, ki bi ga pričakovali. Skratka, čakamo, da se slovenska vlada loti podobnega podviga kot ameriška, upamo da z modelom GaMS, varno inštaliranim na vladnih strežnikih, in z dodanimi podatki iz arhiva RTV Slovenija, iz Narodne in univerzitetne knjižnice in še od kod.
Če se na koncu vrnem k slovničnim simpozijem, pravopisnim sporom in slovenistični srenji. Po septembrskem posvetu o pravopisu Ministrstvo za kulturo v oktobru pripravlja še enega na isto temo. Po analogiji z zgornjo napovedjo lahko predvidevamo, da se bo vesoljno slovenstvo z bodočim pravopisom pogovarjalo predvsem preko specializiranega klepetalnika, ki nam bo prijazno razložil, kje v besedilu smo ga pobiksali in kaj o konkretnem biksu pravi pravopis, lepo pospravljen v specializirani jezikovni model, ki bi mu recimo lahko rekli TopGaMS. Upajmo, da se organizator naslednjega posveta te prihodnosti zaveda in da bo tam mogoče kaj reči tudi o njej.
