Morda še niste opazili, a v zadnjem času intenzivno poteka objavljanje predloga novih pravopisnih pravil po poglavjih. Pravopisna komisija »pri SAZU in ZRC SAZU« je pred kakimi desetimi dnevi zainteresirano javnost vabila na dogodek, kjer so predstavili vsebino novih poglavij in potek javne razprave, ki bo trajala do sredine decembra. Pravijo tudi, da bo za zamudnike razprava glede vseh poglavij ponovno mogoča v prvi polovici februarja naslednje leto. Danes me bo zanimalo predvsem poglavje z naslovom O prevzemanju iz posameznih jezikov.
Če predlaganih pravil prevzemanja še niste preverjali, se splača pobrskati po spletu. Oktobra so bili predstavljeni predlogi za arabščino, beloruščino, perzijščino, ukrajinščino in vzhodno armenščino. Pred desetimi dnevi so bili objavljeni predlogi za angleščino, azerščino, furlanščino, indonezijščino, latvijščino in malteščino. Do konca leta bo menda komisija objavila še štiri: za hebrejščino, hindijščino, litovščino in staro indijščino. Že prej pa so bili objavljeni predlogi za več kot trideset jezikov, med njimi tudi za kitajščino, japonščino in korejščino.
V zvezi z današnjo tematiko moram omeniti še zbirko besedil z imenom Trendi, ki je bržkone manj znana kot njena starejša sestra Gigafida. Ta zadnja vsebuje besedila s pisno standardno slovenščino od leta 1990 in je bila nazadnje obnovljena leta 2018. V Trendih pa se zbirajo besedila nekje od leta 2019 do zadnjega zaključenega meseca, v zadnjo verzijo je torej vključen še oktober 2025. Zbirka vsebuje malo manj kot eno milijardo besed in je že skoraj tako obsežna kot celotna Gigafida. Predvidoma bo iz obeh naslednje leto nastala nova, tretja verzija Gigafide.
Na drugi strani nihajočih medijev sta Delo in Dnevnik, ki prisegata na sicer relativno mlačno zvestobo Xiju. Kot daleč najbolj zvesta Xijevca pa se kažeta Slovenska tiskovna agencija in Mladina.
V današnji jezikolumni se ne bom ukvarjal z delovanjem pravopisne komisije. Zanimala me bo konkretna praksa pomembnejših slovenskih medijev. Kot primer bom vzel kitajskega predsednika, enega pogosteje omenjanih Kitajcev. V slovenskih medijih obstaja v dveh latiničnih inkarnacijah, kot Ši Džinping in Xi Jinping. Glede prevzemanja iz kitajščine predlog novega pravopisa pravi takole: »Za zapis v slovenščini je do zadnjega slovenskega pravopisa veljalo načelo fonetičnega zapisa, kar je z vse večjo razširjenostjo kitajskih lastnih imen v slovenskih besedilih postalo identifikacijsko problematično in ob zavedanju, da je pinjin mednarodno sprejeta kitajska latinica, hkrati pa kitajska standardizirana pisava, tudi nepotrebno. Glasovno podomačeni zapisi imen se ohranjajo v tistih imenih, pri katerih je njihova raba že povsem ustaljena.« Predsednik Ši je torej Ši le še po starem, sicer še »veljavnem« pravopisu. Po novem, ki je v stanju predloga, naj bi bil pinjinovski Xi. Razen če je njegova raba že tako ustaljena, da tudi naprej morda lahko ostane Ši. In kaj lahko rečemo o ustaljenosti?
Če pogledamo v Trende, se kaže zanimiva slika. Mediji, ki so izrazito na strani Šija, so RTV oziroma MMC, poleg tega še N1, 24ur, tudi portal Siol ter Finance. Nova24tv, Domovina in Demokracija, tudi Slovenske novice, Večer in Žurnal 24 precej nihajo med Šijem in Xijem, vendar so še vedno opazno na strani Šija. Iz tega morda lahko sklepamo, da ima prva skupina interni priročnik, ki zapoveduje zvestobo Šiju, druga skupina pa zapis prepušča preferencam avtorjev posameznih prispevkov. Na drugi strani nihajočih medijev sta Delo in Dnevnik, ki prisegata na sicer relativno mlačno zvestobo Xiju. Kot daleč najbolj zvesta Xijevca pa se kažeta Slovenska tiskovna agencija in Mladina. Zadnji Ši se je denimo STA-jevcem izmuznil maja 2022, potem je povsem izginil. Sprašujem se, kakšna navodila imajo glede tega novinarji omenjenih dveh državno ustanovljenih in javno financiranih medijev, vsak na svoji strani šizofrenije. V prispevku o srečanju kitajskega in ameriškega predsednika v Busanu pred tremi tedni MMC med viri navaja Reuters in STA. Oba omenjena poročata o Xiju, eden v angleščini, drugi v slovenščini. Novinarji RTV potem oba pretvorijo v Šija.
Moti se, kdor pravi, da ne rabimo domačega umetnointeligenčnega, a bolj zgovornega Gamsa. Tega bi morali naučiti, kako naj skače po starih in po novih pravopisih s konkretno navedbo vira informacij, v dobro vseh pišočih in učečih se.
Novi predlogi pravil prevzemanja se v splošnem zdijo smiselni. Gredo v smeri internacionalizacije in se v primeru drugih pisav opirajo na uradne sisteme prečrkovanj, ki jih priporočajo same države oziroma jezikovne skupnosti. In kaj na slovensko dilemo »Ši proti Xiju« pravi umetna inteligenca? Naš jezikovni model Gams ponudi lakoničen odgovor na vprašanje, katera oblika je prava: »Pravilno se napiše ime kitajskega predsednika “Xi Jinping”.« ChatGPT je zgovornejši: »V slovenščini sta možni obe obliki, vendar imata različen status: Xi Jinping – uradno in najpogosteje uporabljeno v slovenskih medijih, diplomaciji in enciklopedijah. To je izvirna latinizirana oblika kitajskega zapisa. Ši Džinping – pravilna slovenska fonetična transkripcija imena, ki se lahko uporablja v besedilih, kjer želimo slovensko zapisovanje izgovarjave (podobno kot »Peking« namesto »Beijing«). Torej: za formalno rabo – Xi Jinping, za slovenjenje po izgovarjavi – Ši Džinping. Obe sta pravilni; izbira je odvisna od konteksta in slogovne odločitve avtorja.« Torej, malo ima prav, malo se pa tudi zlaže.
In za konec: moti se, kdor pravi, da ne rabimo domačega umetnointeligenčnega, a bolj zgovornega Gamsa. Tega bi morali naučiti, kako naj skače po starih in po novih pravopisih s konkretno navedbo vira informacij, v dobro vseh pišočih in učečih se.